Domov » Motnje razpoloženja – Depresija

Motnje razpoloženja – Depresija

Motnje razpoloženja so ene od najpogostejših duševnih motenj. Mednje uvrščamo ponavljajočo se depresivno motnjo, bipolarno motnjo, distimijo in ciklotimijo.

Za vse motnje razpoloženja je v osnovi značilna sprememba čustvovanja ali razpoloženja bodisi v smeri potrtosti oziroma depresije (s pridruženo bojaznijo (tesnobo) ali brez nje) bodisi v smeri privzdignjenosti oziroma vznesenosti ali maničnega razpoloženja.

Naše razpoloženje se nenehno spreminja, saj se s čustvi odzivamo na dogajanja v nas in v našem okolju. O motnji govorimo takrat, kadar spremembo razpoloženja spremlja znatna sprememba naših zmožnosti (ravni dejavnosti) in je to za človeka in druge ljudi moteče. Večina teh motenj se rada ponavlja. Začetek posamičnih epizod se pogosto povezuje z življenjskimi obremenitvami.

Motnje razpoloženja so tesno povezane s samomorilnim vedenjem. Tesno povezane so tudi s telesnimi boleznimi in boleznimi odvisnosti, pri čemer ocenjujemo, da ima na primer tretjina ljudi s sladkorno boleznijo ali rakom depresijo. Pri anoreksiji naj bi bila depresija prisotna pri 80 % oseb.

Motnje razpoloženja se dobro zdravijo in lahko preprečujemo njihove ponovitve. Pri tem so učinkoviti zdravljenje s psihoterapijo, zdravili in s pomočjo pri obvladovanju stresa. Ponovne epizode lahko učinkovito preprečujemo z zdravljenjem trenutne epizode in učenjem obvladovanja vsakodnevnih stresov.

Depresija

O motnji

Ljudje lahko pogosto trpijo tudi zaradi dolgotrajnih občutkov žalosti ob različnih izgubah, kar je del običajnega življenja. Depresija je motnja, pri kateri potrtost ne izzveni v zelo dolgem časovnem obdobju (na primer leto dni) in je ni mogoče obvladati z običajnimi načini obvladovanja, kot so na primer pogovor, druženje, ukvarjanje s prijetnimi dejavnostmi, ustvarjalna dejavnost in podobno. Depresija je pogosta, vendar dobro obvladljiva motnja, ki jo je v veliki večini mogoče pozdraviti s psihosocialnimi ukrepi in zdravljenjem z zdravili.

Med vsemi duševnimi motnjami velja za najpogostejšo. Ocenjujemo, da ima izraženo depresijo približno 5 odstotkov odraslih oziroma se bo z njo vsaj enkrat tekom življenja soočila več kot šestina prebivalcev. Depresija se pogosteje pojavlja pri ženskah. Čeprav se o tej duševni motnji veliko govori in piše, še vedno premalo ljudi poišče pomoč ali pa jo poišče prepozno. Depresija lahko pomembno vpliva na kakovost življenja in delazmožnost. Oseba z depresivno motnjo občuti depresijo kot hudo breme in trpljenje, obremenjeni pa so tudi njeni bližnji. Zaradi utrujenosti, manjše samozavesti, neodločenosti in upada komunikativnosti se zmanjša tudi učinkovitost na delovnem mestu.

Depresija je povezana s samomorilnim vedenjem. Prav s prepoznavanjem depresije in njenim zdravljenjem ter obvladovanjem lahko učinkovito preprečujemo samomorilno vedenje. Večina ljudi, ki so zboleli za depresijo dobro okreva in se lahko – ob ustrezni obravnavi in pomoči – povsem enakopravno vključi v vsakdanje življenje, opravlja delo in vzpostavlja pomembne odnose.

Vzroki za depresijo so številni. Mednje med drugim sodijo prirojena občutljivost, stres, izgube, telesne bolezni. Depresivne epizode pogosto sprožijo različni neprijetni dogodki v življenju, kot so izgube in  razočaranja. Depresija se pogosto pridruži različnim kroničnim telesnim boleznim in slabša njihovo zdravljenje.

Simptomi in znaki

Simptomi in znaki depresije so pri vsakem človeku nekoliko drugačni. Da postavimo diagnozo depresije, mora imeti človek vsak 14 dni skupaj izraženo depresivno razpoloženje in/ali nezmožnost razveseliti se (strokovni izraz je anhedonija).

Med simptomi depresije so še dnevno spreminjanje razpoloženja (slabše zjutraj), motnje spanja (zlasti jutranja nespečnost), apetita in želje po spolnosti, izguba volje in motivacije, pomanjkanje energije in utrujenost, nezmožnost uživanja, odsotnost ali občuten upad hrepenenja, in veselja. Nadalje je za depresijo značilna potrtost in tesnoba, občutek notranje praznine, občutek krivde, manjvrednosti in obup, nestrpnost, izrazitejša impulzivnost in jeza, motnje koncentracije in spomina, izguba zanimanja za druge ljudi ter zmanjšana učinkovitost pri delu.

Depresija je lahko izražena v različnih stopnjah. Poenostavljeno bi lahko opisali različne stopnje takole. Blaga depresija je stanje, ko so prisotni simptomi depresije in posameznik opravi svoje vsakodnevne obveznosti s težavo, a pri tem nima nobenega veselja. Dodatnih obveznosti ne zmore, ker je njegova učinkovitost zmanjšana. Kakovost življenja je slaba.

Zmerna depresija je stanje, ko posameznik zmore nekaj dejavnosti le, če dobi primerno spodbudo s strani okolice oziroma če se sam zaveda, da mora izvajati določene dejavnosti za izboljšanje stanja. Njegova učinkovitost je začasno precej znižana.

Globoka depresija je stanje, kjer ob spodbudi posameznik zmore izvesti le najnujnejša opravila, prepuščen sebi pa ne bi zmogel prav ničesar.

Zdravljenje

Prvi izbor zdravljenja, predvsem blažjih oblik bolezni, je  psihoterapija, ki pomaga pri soočanju z sprožitelji bolezni in pri obvladovanju njenih znakov.

Depresijo lahko zdravimo tudi  z antidepresivi, ki so skupina zelo raznolikih zdravil, ki delujejo na različne načine. Med ljudmi je sicer mnogo nezaupanja do antidepresivov; bojijo se, da bi postali od teh zdravil odvisni. Vendar pa je verjetnost, da bi ta skupina zdravil povzročala zasvojenost, majhna.

Antidepresivi začnejo delovati šele po 4 do 6 tednih rednega jemanja. Nato pa se priporoča jemanje antidepresivov še 2 leti, da se prepreči ponovitev depresije.

Pri okrevanju pomaga tudi telesna dejavnost.

Oblike pomoči

V Centrih za krepitev zdravja v zdravstvenih domovih so na voljo posebne delavnice »Podpora pri sporijemanju z depresijo«. Na te delavnice lahko posameznika napoti izbrani splošni zdravnik. Na delavnicah se ljudje poučijo o simptomih in znakih depresije in načinih okrevanja. Posebna pozornost je namenjena preprečevanju ponovitev.

https://www.nijz.si/sl/podpora-pri-spoprijemanju-z-depresijo

Psihoterapevtsko zdravljenje depresije izvajajo strokovnjaki različnih strok, ki so ustrezno izobraženi na psihoterapevtskem področju. To so lahko klinični psihologi, psihiatri, psihologi in tudi drugi strokovnjaki. Zaposleni so lahko v vseh službah za duševno zdravje: v zdravstvenih domovih, bolnišnicah, na centrih za socialno delo, socialnovarstvenih programih, pedagoških službah ali drugje.

Antidepresive lahko predpisujejo tudi izbrani splošni zdravniki in za zdravljenje depresije obisk psihiatra ni vedno potreben. Obisk psihiatra je smiseln, kadar gre za bolj izražene simptome depresije, če je pridružena telesna bolezen in če zdravljenje pri izbranem splošnem zdravniku ne poteka po pričakovanju.

Kaj lahko naredimo sami

V primeru depresije velja hitro poiskati pomoč, saj bo zdravljenje uspešnejše, če ga začnemo zgodaj.

Priporoča se zdrav življenjski slog, gibanje, negovanje zdravih in podpornih odnosov.

Bližnji so lahko v veliko pomoč, če se tudi sami poučijo o depresiji in na pravi način spodbujajo človeka, ki se z depresijo sooča. Kritika in jeza namreč ne pomagata. Pomaga pa spodbuda, vztrajnost in pohvala.

Scroll to Top Skip to content